Kožni rak in poškodbe od sonca

Samo v ZDA vsako leto en milijon primerov - številka pa še narašča!

Ameriški center za nadzorovanje in preprečevanje kožnih obolenj in pa ameriška dermatološka akademija opozarjata, da le pri njih vsako leto zabeležijo več kot en milijon primerov kožnega raka, število obolelih pa vsako leto strmo narašča. V ZDA je kožni rak najpogostejša oblika raka, kar je vsekakor skrb vzbujajoč podatek. Strokovnjaki delijo tipe kožnega raka takole:

• bazalno-celični karcinom,
• ploščato-celični karcinom in
• melanom.

Bazalno-celični in ploščato-celični karcinomi nastanejo zaradi ponavljajočega se izpostavljanja soncu brez ustrezne zaščite. Tudi melanome povzroča sonce, a njihov začetek je običajno v genetiki posameznega obolelega.

Raziskave so dokazale, da nezaščiteno izpostavljanje soncu, sončne opekline in sončenje v solariju poškodujejo DNK, kar povzroči spremembe v celicah. Skozi čas in ponavljanje izpostavljanja soncu te mutirane celice postanejo rakave. Zaščitite svojo kožo pred gorečimi sončnimi žarki...

Pa naštejmo pet najpogostejših znakov kožnega raka:

1. vztrajna ranica, ki lahko krvavi, a se noče zaceliti. 
2. vnetje ali rdeča lisa na koži, ki enostavno ne mine. Nekatere lise se lahko olupijo ali na njih nastane hrasta, nikoli pa popolnoma ne izginejo.
3. gladko znamenje z zaobljenim rokom in vdrto sredino. Na prvi pogled ga lahko zamenjamo za mozolj ali ranico, le da stalno raste in se noče ozdraviti.
4. svetleča bunkica ali vozliček gladke površine, ki je običajno roza do rdeče barve, lahko pa postaja tudi bele, rjave, črne ali živo rdeče barve. Ne zamenjajte tega opozorila za materino znamenje, saj je načeloma tekstura zelo drugačna, pa tudi sveti se precej.
5. bela lisa na koži, ki ima gladko površino in je precej podobna tkivu brazgotine. Ta del kože je običajno po gladkosti precej drugačen od kože, ki je okoli njega.

Poleg tega, da vedno in povsod nosite zaščitna oblačila in dobre kreme z UV zaščito, morate poznati prve znake kožnega raka, saj lahko le zgodnje prepoznavanje raka na koži reši tako vašo kožo kot vaše življenje.


Ameriška akademija za dermatologijo je sestavila ABCD seznam prepoznavanja kožnega raka::

• A = Asimetrija: če je en del znamenja ali lise drugačne oblike od drugega dela, je to znak za alarm.
• B = Border - Meja: meja med poškodovano kožo, znamenjem ali liso in zdravo kožo je zabrisana, nepravilne oblike in enostavno preveč zabrisana, pojdite na pregled.
• C = Color - Barva: barve kožnih znamenj, lis ali madežev so v izredno različnih tonih - od bele do živo rdeče, črne do rjave ali modre. Če opazite kaj takega, ne oklevajte s pregledom.
• D = Diameter - Premer: v kolikor je znamenje večje od 6mm, ga skrbno pregledujte.

Če na svoji koži opazite znake, ki smo jih navedli zgoraj, obiščite svojega osebnega zdravnika in se dogovorite za napotnico za dermatologa. Najbolj morate paziti, če je vaša koža svetla ali če imate v družini rakava obolenja, saj strokovnjaki v tem primeru pri materinih znamenjih in spremembah na koži svetujejo redne obiske pri dermatologu na vsakih šest mesecev. Pomembno je, da pregledujete svoje telo - podobno, kot ko pridete iz gozda in se pregledate zaradi klopov.

Svetujemo vam tudi, da se dodobra spoznate s svojimi znamenji, lisami in madeži - bolj jih boste poznali in opazovali, hitreje boste opazili spremembe in nanje opozorili svojega zdravnika. Če kožnega raka zaznamo dovolj zgodaj, je v večini primerov ozdravljiv! 


Naj bo z vami na soncu vedno obvezna oprema: odlična krema z visokim faktorjem, klobuk in gosto tkana oblačila, steklenička polna sveže vode in predvsem naj vas vodi pamet :) Če želite prijeten rjav ten kože poleti, se raje odločite za fantastičen samoporjavitveni gel, ki bo vaši koži dal zagorel videz brez nevarnosti!


(Viri: Mutation Research, October 2010, pages 141–153; Cancer Epidemiological Biomarkers and Prevention, September 2008, pages 2388–2392; Dermatology, February 2008, pages 124–136; International Journal of Cancer, November 2007, pages 2105–2108; Recent Results in Cancer Research, Volume 163, 2003, pages 151–164; American Journal of Clinical Dermatology, May-June 2000, pages 167–179; Archives of Dermatology, December 2000, pages 1447–1449; and Journal of the American Medical Association, June 2000, pages 2955–2960.)